Poročna zabava


Gledal sem jo, kako je pobirala kroglice po tleh. Ljudje so se umaknili po svoje, nekaj jih je še preverjalo situacijo, večina se je zapletla v nove pogovore, nekaj parov je plesalo. Zelo dobro sem vedel, da se ne bom ozrl, da bi poiskal izraz na njenem upadlem obrazu. Počutil sem se neusmiljenega, čudil sem se človeku, ki sem bil.

Sedel je zraven mene in si natočil vina. Svetloba se je spremenila, gostje so se razredčili. Jopica je ležala zmečkana na klopi, nesrečno kot odvržen človek. Čez čas jo je pobrala in si jo oblekla. V žep jopice je spustila kroglice raztrgane ogrlice. Vstal je in jo grobo vodil za komolec. Odhajala sta hitro, brez poslavljanja. Zatem sem odšel tudi sam.

Brez večerne toalete sem se doma vrgel na posteljo. Srce se mi je krčilo v trdo kepo, kot presušen paradižnik, skoraj olesenel. Poskusil sem zahlipati, iz grla sem le zahropel kot star pes, idejo sem opustil, ker sem postal utrujen.

V daljavi se je slišalo enakomeren hrup avtoceste. Ljudje so vozili kot da ni nič. Poskusil sem si predstavljati, da gre življenje naprej. Da bo vzšlo sonce, da se bodo oglasili ptiči. Da se bo zemlja vrtela naprej. Da bo prišla zima. Zapadal sem v sen, pa se spet dvigal v zavest, mislil sem, da mi bo srce razneslo, pa spet ga ni bilo več čutiti. Nazadnje sem zaspal in se prebudil šele opoldne. V grlu mi je ležal svinčen sram moje osramočene sestre in mi ni dovolil vstati.